Tretjenagrajeni esej natečaja Evropska unija mladih (#1)

Tretje mesto v kategoriji esej na natečaju poslanca Evropskega parlamenta dr. Milana Brgleza Evropska unija mladih, ki je potekal v letošnjem šolskem letu, je osvojila Lara Fekonja, dijakinja Prve gimnazije Maribor. Z dovoljenjem avtorice nagrajeno delo objavljamo spodaj.

Opomba: gre za enega od dveh tretjenagrajenih esejev letošnjega natečaja.


EVROPSKA UNIJA PO MERI MLADIH

V današnjih dneh s hitro globalizacijo, kjer je angleščina postala glavni in najpomembnejši svetovni jezik, radi pozabljamo lepote našega jezika – slovenščine. Prav tako izginja mnogo običajev, ki so edinstveni našemu okolju. Med bolj poznanimi so pust in peka krofov, božično praznovanje in pričakovanje Jezusovega rojstva s prižiganjem adventnega venčka. Ne smemo pa pozabiti običajev, ki se med mladimi ne ohranjajo več in jim grozi pozaba. V Slovenskih goricah so ti običaji pametva, košnja trave s kosami ter izdelovanje korb. Vsi ti običaji so pomembni, imajo svoj izvor in pomen in nas delajo to kar smo – edinstveni. Zato moramo te običaje ponovno obuditi in jih ponesti izven slovenskih meja. S tem razlogom sem naredila fotoreportažo (s sodelovanjem družine) peke potice – slovenske tradicionalne jedi, ki je bila prvič omenjena že v 16. stoletju. V preteklosti je bila potica pripravljena le ob praznikih – tako je postala simbol izobilja. Dandanes pa matere in babice učijo svoje otroke in vnuke pripravljanja te slastne, a zapletene sladice.

V nadaljevanju bo iz fotoreportaže vidna izdelava potice: vsi pomembnejši koraki pod skrbnim nadzorom izkušene pekovke, ki je pokazala trike za izvrstno potico in pripovedovala zgodbe, kako jim je ta sladica polepšala mnoge praznike. Otroci se učijo medsebojne pomoči, življenjskih veščin, ki jih ne učijo v šoli in so še kako pomembne za uspešno samostojno življenje. Najpomembnejše pa je, da prenašajo naše običaje in se pri tem zabavajo in jim ne bo težko širiti pridobljenega znanja na vse, ki si tega želijo.

Tako si za prihodnost Evropske unije želim, da bi se še bolj posvetila ohranjanju kulture – predvsem običajem vsake posamezne članice Evropske unije. Vključiti bi morali prenos znanja in izkušenj s strani starejših na mlajše generacije, saj bi se iz njih lahko marsikaj naučili in to uporabili v prid na različnih področjih. Kot nasprotna sila globalizacije deluje tradicija lokalnih okolij, ki v procesih globalizacije združuje lokalno in globalno. Negovanje tradicije ni samo generacijsko izročilo, pač pa je lahko močna povezovalna sila generacij in mladih znotraj generacije. Na žalost pa se to ne bo zgodilo, če ne bomo ponosni na naše tradicije, običaje, izročila ter jezik – in bomo tako podlegli globalizaciji in izgubili veliko stvari, ki nas delajo Slovence. Upam, da bo moja fotoreportaža vsaj majhen korak v pravo smer – ohranjanju in ponosu na naše lastno izročilo.

Lara Fekonja, Prva gimnazija Maribor

Z zabavo do učenja
Presejanje moke
Lomljenje jajca z višine
Medgeneracijska pomoč
Pravšnja mera mleka je pomembna za gladko in mehko testo
Z opazovanjem in poskušanjem se veliko naučimo – dodajanje vanilijevega sladkorja
Tudi najmlajši z veseljem sodelujejo pri peki: gnetenje testa
Dodajanje sladkorja v orehov nadev
Pozorno opazovanje in učenje od izkušene pekovke
Posipanje moke na prt – priprava za lažje valjanje testa
Sodelovanje: nanašanje nadeva na testo
Učenje zavijanja testa s pomočjo babice
Čas za zabavo
Zadovoljstvo ob pokušini domače potice