Evropske poslanke in poslanci so na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju opravili razpravo o vplivu Covid-19 na ustanove za dolgotrajno oskrbo. Dr. Milan Brglez je izrazil obžalovanje, da je med smrtnimi žrtvami Covid-19 v EU več kot polovica stanovalcev domov za starejše in drugih socialnih zavodov, kar se ne bi smelo zgoditi.
Kot je dejal evropski poslanec, ne v državah članicah ne na ravni EU ni politične volje za temeljito preiskavo vzrokov ter odpravo napak.
»Zadnji meseci so tako razgalili zakoreninjenost starizma ali staromrzništva. Medtem ko se prebivalstvo EU stara, je staranje tema, ki se je ogibamo, ji pristopamo s številnimi predsodki in stereotipi ali jo enačimo z boleznijo in onemoglostjo. Posledica tega je ogromno število socialno izključenih starejših ljudi. Nanje gledamo kot na družbeno breme, domov za starejše pa ne razumemo kot toplega doma, ampak le kot zadnjo postajo življenja,« je poudaril dr. Brglez.
Ob tem je dodal, da človekove pravice, vključno z ustrezno zdravstveno oskrbo, pripadajo vsem ljudem, v vseh starostnih obdobjih in brez kakršnekoli diskriminacije, zato je nedopustno, da so v prvem valu domovi za starejše in drugi zavodi bili marsikje po Evropi prepuščeni sami sebi in prisiljeni postati improvizirane bolnišnice, brez ustrezne opreme in usposobljenega zdravstvenega kadra.
Kot pravi evropski poslanec, poleg močne zdravstvene unije nujno potrebujemo skupni evropski okvir za kakovostno dolgotrajno oskrbo, temelječ na človekovih pravicah in družbeni solidarnosti. Po njegovih besedah mora dolgotrajna oskrba izhajati iz celostnih potreb ljudi, poleg zdravstvene nege pa nuditi tudi socialno in psihološko podporo za obdobje življenja, ki je ob pravem pristopu družbe in politike lahko enako lepo, učljivo in kvalitetno kot vsa druga.