Prvo mesto v kategoriji esej na natečaju poslanca Evropskega parlamenta dr. Milana Brgleza Evropska unija mladih, ki je potekal v letošnjem šolskem letu, je osvojil Miha Levičnik, dijak Gimnazije Šentvid. Z dovoljenjem avtorja nagrajeno delo objavljamo spodaj.
Opomba: gre za enega od dveh prvonagrajenih esejev letošnjega natečaja.
EVROPSKA UNIJA MLADIH
V zadnjih letih smo se znašli v situaciji, ki nam je bila še tri leta nazaj nepredstavljiva. Epidemija korona virusa je skozi prve mesece od svojega izbruha postala popolna prioriteta ne le Evropske unije, temveč celotnega sveta. Odloki vlad po vsem svetu so spremenili življenje, ki nam je bilo mladim prej popolnoma samoumevno.
Kje smo se torej med vsem tem kaosom znašli mladi? Kakšna je naša prihodnost in kdo nam jo kroji?
Dogodki, ki smo jim bili priča in so prisotni še vedno, zagotovo ne prikazujejo in prinašajo lepe prihodnosti mladih v Evropi in drugje v svetu. Pred nami je obdobje, ko bomo kot generacije mladih primorani stopiti skupaj in si tako sami ustvariti prihodnost, v kateri si bomo ponovno vrnili mladost in človeško dostojanstvo.
Povsem normalno je bilo, da se je ob izbruhu novega, smrtonosnega virusa življenje ustavilo. Sprva smo se posledic okužbe bali in bili potrpežljivi ter vedeli, da so ukrepi potrebni. Do problema pa je prišlo, saj se ukrepi niso končali in tako so se začeli meseci, ki so se spremenili v leta, ko je nam mladim odvzeta mladost. Morda se z dejstvom, da naša mladost ni mladost, ki so jo doživele generacije pred nami, še lahko nekako sprijaznimo. Večji problem je prihodnost, ki nam ostaja vse bolj in bolj neznana ter otežena. Kakršnokoli razmišljanje in planiranje za prihodnost je praktično nemogoče, saj nikoli ne vemo, kdaj lahko ponovno pride do popolnega zaprtja družbe. To je seveda le okvirni problem večine mladih, veliko bolj kontroverzna tema pa se odpre, ko v vse skupaj vključimo še celotno situacijo s konstantnim vsiljevanjem cepljenja in s tem, kakšne dodatne izzive prinaša življenje osebam, ki cepiva ne želijo prejeti. 20. januarja 2022 je Virginie Joron, francoska poslanka Evropskega parlamenta, na eni izmed sej parlamenta povedala naslednja dejstva in podatke o trenutni situaciji, v kateri zagotovo najbolj trpimo mladi. Nagovorila je francoskega predsednika Macrona in vse ostale ljudi na vplivnih položajih v Evropi, da z vsemi svojimi odloki in ukrepi izvajajo nič manj kot medicinsko diktaturo. Diktatura, ki naj bi bila državam Evrope v 21. stoletju neznana, je počasi postala nova realnost, ki pa kot pravi Virginie je »pravi pekel za mlade«.
Politike zanima, kako se mladi počutimo v Evropski uniji in kaj bi spremenili, oziroma kakšne so naše želje? Kakor je pokazal čas, jih to gotovo ne zanima. Kaj šele, da bi to bila prioriteta pogovorov na sejah Evropskega parlamenta, zato je morda bolj pomembno, da so seznanjeni z dejstvi o tem, kaj so nam povzročili in šele potem bodo na vrsti naše želje za lepšo prihodnost. Virginie Joron je poudarila, da je od začetka epidemije, marca 2020, v Evropi večje število samomorov, kakor kdaj koli prej. Prav tako se je število mladih, ki so pustili šolanje drastično povečalo. Pa nas vse to res preseneča? Številni poskusi uvedbe obveznega cepljenja, prakticiranje socialne distance, kar pomeni izgube stika človeka s človekom in še stalno nošenje mask, ki po mojem mnenju in mnenju mnogih drugih niso nič drugega kot le simbol suženjstva in ubogljivosti. Kje je torej tukaj tisto pravo zanimanje za mlade, kje se čuti skrb odgovornih za naše počutje in našo mladost? Zdi se, da odraslim in tistim, ki odločajo o naši prihodnosti, ni nič mar za nas mlade. Rek, da na mladih svet stoji, je v času epidemije postal skupek praznih besed. Mladi se počutimo zaskrbljeno in naveličano, težko vidimo svojo prihodnost in v njej razmišljamo s strahom in skrbjo, kaj nas čaka jutri. Evropska unija že prej ni bila popolna in ni kazala velikega zanimanja za mlade. Številne odločitve v prejšnjih letih gotovo niso bile sprejete z mislijo, kaj to lahko doprinese mladim. Ena izmed njih je zagotovo odločitev nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, ko je na široko odprla vrata vsem migrantom, kar je v Evropo prineslo kaos, ki verjetno ne bo ostal brez posledic. Dejstvo, da mora Nemčija vsako leto zaradi števila vseh migrantov zagotoviti 400.000 novih delovnih mest, zagotovo ni rožnato. Menim, da je treba zelo dobro pretehtati med potrebami gospodarstva na eni strani in razgradnjo evropske družbe, ki smo jo poznali do zdaj. Prav tako ni rožnato dejstvo, da lahko tako število novih ljudi v Evropi, ki pravzaprav niso enake kulture, prinese ogromno nemirov. Najbolj črnogledi strokovnjaki pravijo, da lahko vse skupaj privede do državljanske vojne. Tudi nenadzorovane migracije prispevajo k dodatni negotovosti mladih v Evropi. Ob vsem tem je zelo smiselno omeniti, kako težko se mladi danes odselimo od svoje primarne družine in si sami ustvarimo dom. Cene nepremičnin so v Sloveniji izjemno poskočile, prav tako kot so poskočile v nebo na skoraj celotnem evropskem trgu, kar pomeni, da si mladi izredno težko privoščimo, da bi se v času študija odselili ¨na svoje¨ in od tam gradili našo individualno prihodnost. Posojila praktično ne morejo dobiti niti ljudje, ki so finančno stabilni, kaj šele da bi o posojilu razmišljali mladi. Epidemija je izpraznila vsa finančna sredstva Evropske unije. Če pomislimo samo, koliko denarja je izginilo in dnevno izginja zaradi testiranja na covid, hitro ugotovimo, da mladi nismo bili v mislih in načrtih sedanjih evropskih voditeljev.
Kakšen je torej položaj mladih v Evropski uniji? Čeprav mnogi trdijo, da si prizadevajo za nas mlade, lahko hitro ugotovimo, da je trenutno stanje in trenutni položaj mladih v Evropi verjetno najslabši v sodobni zgodovini. Dokler bo Evropo in svet vodil pohlep in bomo še naprej trpeli posledice vladnih odločitev ob epidemiji, do takrat se bomo mladi soočali z brezizhodnostjo in še naprej gledali umiranje ideje o svetli evropski prihodnosti.
Avtor: Miha Levičnik, 4. D, Gimnazija Šentvid, Ljubljana