Poslanec Evropskega parlamenta (S&D) dr. Milan Brglez je danes organiziral okroglo mizo o energetski revščini, na kateri so kot sogovorniki nastopili prof. dr. Bogomir Kovač (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), Anita Ogulin (Zveza prijateljev mladine Moste–Polje), dr. Tomislav Tkalec (Društvo FOCUS) in mag. Mojca Vendramin (Eko sklad).
Profesor Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete je v svoji razpravi poudaril, da obstaja nevarnost, da energetska kriza ni le trenutna, ampak se bo razvlekla tudi v naslednje leto. Dejal je, da pri odpravljanju energetske revščine potrebujemo ciljane in strateške ukrepe, saj lahko na takšen način učinkoviteje rešujemo aktualno situacijo ter povečamo odpornost proti energetski revščini.
Tomislav Tkalec iz Društva Fokus je v svoji razpravi pojasnil, da za eksplozijo cen energentov ni kriv zeleni prehod, za katerega se zavzema EU, ampak je to stanje pogojeno predvsem s povpraševanjem po energentih, ki se odvija zaradi pokovidnega okrevanja svetovnega gospodarstva. Poudaril je tudi, da je zelen prehod rešitev in ne grožnja, kot je kdaj predstavljeno v javnosti.
Anita Ogulin iz ZPM Moste–Polje se je strinjala s sogovornikoma, da je energetska revščina sedaj eksplodirala, da pa na Slovenskem obstaja že več časa. Poudarila je, da se je število prošenj za pomoč v zadnjih mesecih podvojilo. Izpostavila je tudi, da bi morale državne institucije veliko bolj sodelovati z nevladnim sektorjem, saj bi tako bolje obvladovali vire ogrožanja dostojnega preživetja vsakega posameznika.
Mojca Vendramin iz Eko sklada je predstavila pomen projekta ZERO500, ki naj bi pomagal pri sanaciji stavb najšibkejšim, prav tako je opozorila, da mora država narediti več strukturnih reform glede porabe energije, saj bo cena energije še rasla. Po njenem mnenju je treba pri razumevanju energetske revščine upoštevati tudi cene goriv. Ta se bodo namreč dražila tudi v prihodnosti. Kot možen kratkoročni ukrep za blaženje energetske revščine je omenila razširitev pravice uporabe turističnih bonov za nakup energentov.
Sogovorniki so se strinjali, da moramo na Slovenskem sprejeti strukturne ukrepe, saj kratkoročni ukrepi le blažijo energetsko revščino, je pa ne rešujejo. Tu ima velik pomen tudi medresorsko povezovanje, ki bi ga morali še okrepiti, če želimo imeti celovite in dolgoročno vzdržne rešitve.