Predlog uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike je še en v nizu treh zakonodajnih predlogov, ki se tičejo spremembe delovanja skupne kmetijske politike. Predlog sicer v določeni meri pomeni korektiv pri doslednejšem in korenitejšem upoštevanju socialnih ter okoljskih in podnebnih aspektov skupne kmetijske politike, vendar kljub temu je slednji povezan in se prekriva s krovnim predlogom nove uredbe za področje kmetijske politike, ki se tiče strateških načrtov financiranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki pa ni zeleno in socialno progresivno naravnan. Poleg tega pričujoči predlog uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike omogoča državam članicam večjo odgovornost pri opredeljevanju nacionalnih prednostnih nalog. Prenos tovrstnih pristojnosti s Komisije (oz. ravni Evropske unije) na države članice pomeni, da bodo slednje v tem primeru povsem samostojne pri opredeljevanju ciljev in posledično možnemu zniževanju standardov za skladnost na primer z okoljskimi in podnebnimi zavezami Evropske unije. Ta pa tudi drugi vidiki ponovne nacionalizacije »skupne« kmetijske politike, h kateri vodijo predlogi reformnih ukrepov, kot tudi pred tem navedeni argumenti so zadosten razlog, da sem se pri končnem glasovanju vzdržal.
Sorodni članki