Po tehtnem premisleku sem se vzdržal glasovanja o Priporočilu Komisiji in Svetu o odnosih EU z Belorusijo. Priporočilo gre v svoji dobronamernosti po moji oceni mednarodnopravno onkraj svojih pristojnosti in pretirano posega v notranje zadeve Belorusije.
Kljub vsemu odobravanju in solidarnosti do demokratičnih teženj prebivalk in prebivalcev Belorusije se ne morem v celoti strinjati s priporočilom v takšni obliki, saj preveč vznesena solidarnost lahko privede do obratnega učinka, ko se legitimne težnje lahko diskreditirajo kot zunanja intervencija. Nikakršnega dvoma nimam, da so zadnje volitve v Belorusiji sporne in jih je potrebno ponoviti. Priporočilo pa gre korak predaleč in kliče k priznanju opozicijske kandidatke, čeprav priporočilo na različnih mestih poudarja nepravilnosti in pomanjkanje transparentnosti zadnjih volitev. Po mojem mnenju ni in ne sme biti v pristojnosti EU institucij, da ugotovijo zmagovalca volitev v neki državi še posebej pa politična legitimnost ne more biti ugotovljena na podlagi »socioloških ocen« in drugih subjektivnih kategorij, saj to ustvarja nevaren precedens. Nazadnje menim, da tovrstno zunanje poseganje v demokratični proces v Belorusiji nasprotuje temeljnim težnjam demokratične opozicije, ki stremi k pravičnemu in transparentnemu zastopanju.