Trgovinska politika EU se sooča s številnimi izzivi. Že pandemija covida-19 je na primer pokazala, kako lahko motnje v oskrbovalnih verigah iz tretjih držav praktično ohromijo zdravstvene sisteme v državah članicah in kako pomembno je v tem pogledu zagotoviti avtonomijo Unije v sektorjih, ki so strateškega pomena. Po letošnjih predsedniških volitvah v ZDA se odpira priložnost za okrepitev gospodarskih odnosov z najpomembnejšo gospodarsko partnerico EU, ki so trenutno podvrženi določenim napetostim. Prav tako je pomembno, da se EU strateško (in enotno) pozicionira v odnosu do Kitajske ob upoštevanju priložnosti za partnerstvo, izzive konkurenčnosti in sistemske dihotomije. Pozdravljam dejstvo, da pričujoča resolucija celovito upošteva naštete vidike, zato sem slednjo pri končnem glasovanju podprl. Kljub temu pa bi si želel, da bi se Evropski parlament odločneje opredelil do spodbujanja trgovinskih partnerjev EU k sprejetju in upoštevanju mednarodnih zavez tako na področju pravic delavcev kot okolja in podnebnih sprememb. Zato sem tudi glasoval za dva predloga sprememb, ki pa na žalost nista dobila zadostne podpore s strani ostalih poslank in poslancev. Podobno kot pri glasovanju na tokratnem plenarnem zasedanju o analizi evropskih volitev ter razmerah na področju temeljenjih pravic v Uniji se je tudi v tem primeru v določeni meri pokazal manko načelnosti in doslednosti Evropskega parlamenta, ko gre za mednarodno pravo.
Sorodni članki