Glasoval sem za poročilo glede nadgradnje večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki ga je Parlament obravnaval ob ključnem času in s ključnimi poudarki glede oblikovanja evropske finančne arhitekture. Serija kriz od sprejetja večletnega finančnega okvirja, predvsem pa vojna v Ukrajini s svojimi ekonomskimi in socialnimi posledicami za EU in njeno soseščino, je enkrat več dokazala, da evropska finančna arhitektura ni prilagojena na velike krize. Že zdaj je jasno, da predvidena finančna sredstva ne zadoščajo za odzivanje na potrebe ljudi ter izpolnjevanje zastavljenih političnih ambicij, še posebej na področju uresničevanja evropskega stebra socialnih pravic ter evropskega zelenega dogovora. Znotraj teh dveh prioritetnih področij je bila s posebnim dopolnilom poudarjena nujna nadgradnja evropskega jamstva za otroke z dodatnimi 20 milijardami evrov do leta 2027, medtem ko žal ni bilo politične volje za potrditev ciljev na področju biotske raznovrstnosti in podnebja tudi z zahtevami glede nadgradnje večletnega finančnega okvira. Da bi imeli na razpolago odporen proračun EU ki je primeren za nove izzive, je potrebno sprejeti večletni finančni okvir ne le nadgraditi in vanj vnesti veliko večjo fleksibilnost glede porabe sredstev, temveč mora EU preiti od ad hoc k stalnim in sistemskim mehanizmom ter lastnim virom za spopadanje s krizami.