Sredozemske države in države jugovzhodne Evrope se nahajajo na posebej tveganem območju potresne aktivnosti v primerjavi z drugimi deli Evrope. Težko je pozabiti prizore popotresnega gmotnega uničenja v italijanskih mestih L’Aquila leta 2009, Amatrice leta 2016 ter nazadnje v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem, ki smo jim bili priča na prehodu letošnjega leta. Mehanizem za krizno upravljanje na ravni Evropske unije, solidarnostni odziv in humanitarna pomoč sosednjih držav, predvsem pa požrtvovalno delo hrvaških pripadnikov civilne zaščite, gasilcev in številnih prostovoljcev je bilo ključno za takojšnjo ublažitev neposrednih posledic potresa, kar v resoluciji prepozna tudi Evropski parlament. Kot kaže, pa je še kar nekaj priložnosti, da se na ravni Unije izboljšajo določeni mehanizmi za preprečevanje gmotne škode in posledično življenjske nevarnosti, socialne stiske in gospodarske škode. Zato posebej pozdravljam poziv evropskih poslank in poslancev v predmetni resoluciji, da naj Komisija in države članice okrepijo raziskave na področju napovedi seizmoloških aktivnosti z namenom vzpostavitve sistemov za učinkovitejše zgodnje opozarjanje, pripravljenost in hiter odziv. Glede na našteto in ker je v resoluciji prav tako upoštevan poziv Komisiji, da se v zakonodajo v okviru energetske prenove dotrajanih stavb v EU vključi tudi protipotresne ukrepe, sem resolucijo podprl.
Sorodni članki