Resolucijo, ki utrjuje, mestoma popravlja in predlaga razširitev jamstva za mlade, sem podprl, saj v pomembnih točkah nadgradi sicer že uspešen in potreben program namenjen zmanjševanju brezposelnosti med mladimi, ki je od leta 2013 pomagal več kot 24 milijonom mladim v EU.
Pomembni so predlogi za zvišanje praga mladosti s 25 na 29 let, dodatne varovalke proti zlorabljanju jamstva za prikrita zaposlovanja in izkoriščanje pripravništev ter drugi ukrepi proti prekarizaciji in ustvarjanju novih in kakovostnih delovnih mest.
Poudarja tudi problem dvojne diskriminacije mladih na podlagi spola, vere, etnične pripadnosti, brezdomnosti in invalidnosti, saj imajo slednji posebne potrebe in posledično zahtevajo specifične ukrepe. Predvsem pa potrebujemo skupni standard klasifikacije potreb kot predpogoj za uspešne ukrepe.
Pozdravljam tudi druge pobude v resoluciji, kot so enotna kategorizacija obstoječih veščin in učenja novih predvsem digitalnih veščin, spletna platforma, na kateri bi bila objavljena vsa pripravništva v EU institucij, prav tako pa predlog revizije okvirjev za pripravništvo in okvirjev za kakovostno in učinkovito vajeništvo.
Resolucijo dojemam kot pomembno vzpodbudo napovedi Komisije, da se jamstvo za mlade formalizira v trajni (in trajnostni) zavezujoči mehanizem seveda s poudarkom, da EU mehanizmi ne morejo nadomestiti iniciativ držav članic.