Glasoval sem za amandmiran predlog uredbe o podnebnem zakonu, ki je kot tak edinstven dokument z zavezujočimi določili za doseganje podnebnih ciljev držav.
Glede na razpon predlogov, ki so se vzdolž politične osi zvrstili od 70 % zmanjšanja izpustov pa do zahteve, da tovrstnih določil podnebni zakon sploh ne bi vključeval, menim, da je izglasovani predlog 60 % zmanjšanja izpustov soliden kompromis. Slednjega razumem kot odraz uravnotežene odgovornosti na eni strani do podnebja in okolja ob upoštevanju znanstvenih dognanj ter na drugi strani do socialnih in gospodarskih učinkov podnebne tranzicije, ki jih je Komisija predstavila v svoji oceni učinka, objavljeni pred samim glasovanjem o podnebnem zakonu.
Veseli me, da se je pri določenih sprejetih amandmajih, čeprav zgolj za glas razlike, še okrepilo načelo solidarnosti in pravičnosti tako med državami članicami kot tudi evropskimi regijami. To je pomembno še zlasti za tista območja, katerih gospodarstvo in blagostanje njenih prebivalcev je v pretežni meri odvisno od največjih onesnaževalcev (fosilnih goriv) in kjer bo ključno zagotoviti pravični prehod.
Ni nobenih dvomov, da bo ta zahteven, kot tudi ne, da je uresničljiv. S sprejetim dokumentom je Parlament upošteval pričakovanja večine evropskih državljank in državljanov. Naloga držav članic in institucij EU pa bo, da te zaveze uresničijo.