Sporočilo evropskega poslanca dr. Milana Brgleza ob obletnicah pomembnih okoljskih mejnikov:
V teh dneh obeležujemo obletnici dveh pomembnih mejnikov, ki sta osmislila (trajnostno) razvojno prihodnost tako globalne kot evropske družbe. Pred petimi leti je namreč pod okriljem Združenih narodov bil oblikovan Pariški sporazum, katerega glavni cilj je omejiti globalno segrevanje na precej pod 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.
Sporazum je sprejelo 196 pogodbenic, med njimi tudi Evropska unija. Slednja pa je natanko pred letom dni razglasila evropski zeleni dogovor, strateški razvojni načrt, ki podaja izhodišča za celostno preoblikovanje gospodarskih panog in ob upoštevanju pravičnega zelenega prehoda doseči ogljično nevtralnost do leta 2050 ter na ta način konkretizirati in celo preseči cilje iz Pariškega sporazuma.
Pred nedavnim objavljeno poročilo Svetovne meteorološke organizacije glede stanja na globalni ravni ni ravno spodbudno, saj beleži porast emisij toplogrednih plinov (navkljub zmanjšanju obsega določenih gospodarskih dejavnosti zaradi pandemije covid-19). Navdihujoče pa je dejstvo, da smo v zadnjem času priča vedno večjemu številu držav (trenutno 126) v t. i. »klubu brez neto emisij«, ki so se s časovnico zavezale k podnebni nevtralnosti. Med temi so tudi največja svetovna gospodarstva, kot je EU, Južna Koreja, Japonska, Južnoafriška republika in Kitajska. Z izidom volitev v ZDA pričakujem, da se tej skupini držav pridruži tudi ta velesila, s čimprejšnjo vrnitvijo k podnebnemu multilateralizmu in zavezam za zmanjšanje emisij.
