Sporočilo poslanca Evropskega parlamenta dr. Milana Brgleza:
Mineva 75 let od razglasitve Splošne deklaracije človekovih pravic, dogodka, ki ga obeležujemo 10. decembra, na mednarodni dan človekovih pravic. Njena v osnovi pravno zavezujoča narava ter dolžina deklaracije, ki obsega preambulo in 30 členov, ne odslikavata teže tega zgodovinskega trenutka in civilizacijskega obrata po njej.
Splošna deklaracija človekovih pravic je v središče postavila posameznika, mu pripoznala edinstvenost v različnosti ter neodtujljive pravice, ki mu morajo biti zajamčene brez sleherne diskriminacije ter so zamejene zgolj s pravicami drugega. Dejstvo, da je bila deklaracija leta 1948 sprejeta kot skupen ideal vseh ljudstev in narodov ter da so v nabor 30 temeljnih pravic vključene tako državljanske in politične, kot tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice, je človekove pravice postavilo nad nacionalne, politične in ideološke razlike. Postale so steber na pravilih utemeljene mednarodne skupnosti po drugi svetovni vojni, ki jim številne posamične in sistemske kršitve ne jemljejo teže, temveč dodatno utemeljujejo potrebo po vztrajanju glede nujnosti doslednega spoštovanja človekovih pravic, tako s strani politike kot slehernega izmed nas.
Človekove pravice so namreč za ljudi. Da so za našo »dnevno rabo«, potrjuje podatek, da je s prevodi v 413 različnih jezikov Splošna deklaracija človekovih pravic najbolj prevajan dokument na svetu. Zgodovina nas uči, da smo si človekove pravice težko izborili, da bi z njihovo pomočjo zadovoljili temeljne človeške potrebe, uresničili svoj potencial ter (na novo) vzpostavili razmerja, ki morajo veljati v svobodni demokratični družbi. Na 10. december se zato velja vsakič znova spomniti, kako dragocen je jezik človekovih pravic in kako pomembno ga je govoriti, da bi na eni strani negovali tisto, kar je najboljše v nas in v družbi, ter na drugi strani preprečili vedno nova grozodejstva zoper človeka in človeško skupnost.