Oskrba je najpristnejša oblika medčloveške in medgeneracijske solidarnosti, generator ekonomske vrednosti in vezivno tkivo naših družb. Čeprav je skrbstveno delo nepogrešljivo za oskrbovance, naša gospodarstva in družbe, ostaja paradoksalno podcenjeno, premalo plačano in neenakopravno porazdeljena.
Neplačana neformalna oskrba in gospodinjska dela, ki se še vedno pretežno dojemajo kot »žensko delo« in ne priznavajo kot »pravo delo«, ohranjajo spolne stereotipe in obstoječe neenakosti. Nedavna zdravstvena kriza s svojimi gospodarskimi in socialnimi posledicami je znova razkrila pomanjkljivosti v naših modelih oskrbe, ki jih povzroča kronično pomanjkanje politične pozornosti in javnih naložb v oskrbo.
Prihajajoča evropska strategija oskrbe je prvi korak k skupnemu evropskemu ukrepanju na področju oskrbe, ki bo vodila v evropski dogovor o oskrbi. Ta mora vsebovati politike in javne naložbe, ki zagotavljajo univerzalni in učinkovit dostop do celostnih kakovostnih storitev oskrbe za vse ljudi od zgodnjega otroštva do starejših let.
Uresničevanje te pravice je predvsem odvisno od zadostnega števila dobro usposobljene, ustrezno plačane in cenjene delovne sile z dostojnimi delovnimi pogoji ter od zagotavljanja podpore neformalnim oskrbovalcem. Komisija ima v nas močnega zaveznika za zakonodajno ukrepanje, programe in naložbe na ravni EU, ki bodo utrli pot prehodu v spolno pravično ekonomijo oskrbe, ki temelji na oskrbi kot človekovi pravici in jo ceni kot hrbtenico naše družbe.