Drugo mesto v kategoriji esej na natečaju poslanca Evropskega parlamenta dr. Milana Brgleza Evropska unija mladih, ki je potekal v letošnjem šolskem letu, je osvojil Jan Čelesnik, dijak Gimnazije Jesenice. Z dovoljenjem avtorja nagrajeno delo objavljamo spodaj.
Opomba: gre za enega od dveh drugonagrajenih esejev letošnjega natečaja.
Evropska unija mladih
Razmišljal sem, kako bi Evropsko unijo naše prihodnosti, Evropsko unijo, kakršno si želimo mladi, predstavil čim bolj preprosto. Ves čas se mi je v mislih pojavljala le ena beseda: svoboda.
Na kaj ciljam s to svobodo? Evropska unija kot skupnost držav je bila ustanovljena, da bi Evropejcem olajšala življenje. V 21. stoletju smo bili na primer v Veliki Britaniji priča trditvam, da EU prinaša le stroške in da povprečen državljan od nje nima nobene koristi. Temu zagotovo ni tako. Povprečnemu državljanu EU so morda svoboščine, ki jih življenje v Uniji prinaša, tako temeljne, da jih jemlje za samoumevne. Ne zavedamo se, kako svobodno je, da le z osebno izkaznico lahko potujemo po večini naše celine. Ne zavedamo se, kako svobodno je, da lahko nek izdelek kupiš kjerkoli v EU in ga zakonito prineseš v svojo matično državo. Ne zavedamo se, kako svobodno je, da lahko študiramo v katerikoli državi EU, če to želimo. Evropejcem se je svet z Evropsko unijo odprl, brez nje bi živeli v precej drugačni stvarnosti. Bila bi izrazito nacionalno individualistična, slaba predvsem za ozemeljsko manjše države, kot je na primer Slovenija. Zanesli bi se lahko le sami nase, a že naš, slovenski pregovor pravi, da je moč v slogi.
Zato si želim, da bi tudi EU prihodnosti stopala po poti svobode. Da bi bilo območje EU spremenjeno v svobodno cono, za gibanje po kateri bi bilo treba izpolniti čim manj obrazcev in se ustaviti na čim manj mejnih prehodih. EU si predstavljam kot multikulturno vas; želim si, da nekoč ne bi bilo tako izrazito, da sem se pripeljal v drugo državo. Želim si, da bi bila izkušnja podobna temu, da se pripeljemo v drug kraj. Da sem nekje drugje, bi rad opazil zaradi jezika domačinov, napisov na tablah, drugačnih stavb, ne pa zaradi ograj ali strogih mejnih kontrol. Kot Evropejec prihodnosti ne želim videti, da bi se katerikoli narod postavil nad ostale znotraj Unije v smislu “tu smo mi, tam ste vi, in vi nimate nič z nami”. Želim si, da bi se vsi zavedali tega, da smo Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Nemci itn., kar je zelo pomembno, a smo hkrati vsi Evropejci. Imamo skupno točko, na katero preradi pozabljamo. In le z zavedanjem, da smo enakopravni, čeprav smo različni, združeni v naši raznolikosti, lahko skupaj hodimo po poti svobode, o kateri govorim.
Seveda nad mojo vizijo Evrope v tem trenutku bdi črn oblak: pandemija COVID-19. Ljudem v času, ko je zdravstveni sistem pred zlomom, ne moreš dovoliti prostega prehoda v državo in moraš preveriti, ali so zdravi, ker s tem le ščitiš zdravje svojih državljanov. Zato bi rad povedal, da slikam vizijo Evrope v času, ko pandemija ni več težava in je življenje spet v tirnicah, kakršnih smo bili vajeni pred letom 2020.
Če povzamem – kar se tiče gibanja in življenja v Evropski uniji prihodnosti, si želim poenostavitve, kolikor je to možno, odprtih vrat, kjerkoli je to možno, in čim manj neke birokracije, ki marsikomu prepogosto vzame voljo za uresničevanje velikih idej. Kar pa se tiče evropske miselnosti, pa upam, da nam bo vsem postalo jasno, da smo pod kožo krvavi in zato enakopravni. Noben narod ni vreden več kot drug, čeprav je morda bolj številčen in vpliven. In le s tako miselnostjo bo lahko Evropska unija obstala in ostala pomemben (in marsikdaj nezaveden) del našega vsakdana. Uživaj v svobodi, ki ti je dana, in se jo nauči ceniti.
Jan Čelesnik, dijak 3. a razreda Gimnazije Jesenice